#SkiLocal - High Tatras

Ta zima je bila zame posebna. Zaradi pandemije so bile sedežnice vso zimo zaprte, zato smo imeli priložnost raziskati domače slovaške gore. Naredila sem veliko tur in presmučala nekaj najlepših pobočij v mojem življenju. Čeprav sem se na začetku vsakega izleta večinoma pritoževala, da si želim, da se mi ne bi bilo treba tako zelo truditi s smučanjem, je Tomaš (moj najboljši smučarski prijatelj) zelo dobro prenašal mojo muhavost. Na koncu sezone me je celo zasnubil.

Kot večina najinih smučarskih pustolovščin v tej sezoni, se je tudi ta začela z mojim nerganjem. Toplo vreme in pomanjkanje kofeina sta bila resna težava. Toda ko sva prišla iz gozda in sem zagledala gore, sem se pomirila in pozabila na skrbi. Ena od prednosti te sezone je bila, da so bile gore prazne, slovaške regije pa zaprte. Na srečo živim zraven Visokih Tater in tokrat sva bila v gorah skoraj sama. Tomaš je bil vodja, on je »možganček« najinih izletov in za cilj nama je izbral 2230 m visok vrh. Namenila sva se presmučati grapo, ki se začne sto metrov pod vrhom.

Zame je najboljša stvar pri turnem smučanju prostor. Nekateri smučarji si izberejo turno smuko kot obliko vadbe, za naju pa sta pomembnejša čas in prostor, kjer se lahko pogovarjaš o vsem, zbijaš šale in uživaš v razgledih.

Mimo južne stene gore sva smučala, kolikor hitro sva mogla. Zdela se nama je nevarna in sprožilo se je nekaj manjših plazov. Odločila sva se, da bova smuči pripela na nahrbtnika in prepešačila greben ter tako čim bolj zmanjšala tveganje.

Med hojo sva se morala prebijati po skalnem terenu, zato sva se za hip počutila kot prava smučarska plezalca. Vesela sva bila, da naju ni videl nihče, razen nekaj gamsov, ki sva jih srečala po poti. Jasno je bilo, da uživajo. Približala sva se vrhu smeri, snela smuči z nahrbtnikov in uživala v najboljši smuki sezone. Grapa gleda proti severovzhodu; večinoma je v senci, zato nama je uspelo najti nekaj pršiča. Gamsi so naju opazovali, ko sva se spustila, potem pa vreščala od sreče in jo mahnila na pijačo v najbližjo smučarsko kočo. Na Slovaškem pijemo Kofolo, lokalno pijačo, podobno kokakoli, ki jo morate pokusiti, ko obiščete Slovaško. Potem je napočil čas, da se vrneva domov, kjer naju je čakal najin psiček Maui. Čeprav gre pogosto z nama, je bil ta izlet zanj predolg.