Zelena pot proti beli prihodnosti

Življenje in razvoj ob vznožju Karavank terjata poseben tip prilagajanja. Tako sožitje kot skrb za nedotaknjeno okolje sta v teh krajih del stereotipa in glavni člen rasti ter napredka.

Podrobnosti

Koda
A green way towards a white future

O izdelku
Življenje in razvoj ob vznožju Karavank terjata poseben tip prilagajanja. Tako sožitje kot skrb za nedotaknjeno okolje sta v teh krajih del stereotipa in glavni člen rasti ter napredka.

Življenje in razvoj ob vznožju Karavank terjata poseben tip prilagajanja. Tako sožitje kot skrb za nedotaknjeno okolje sta v teh krajih del stereotipa in glavni člen rasti ter napredka.

V 77-letni zgodovini, ki sta jo v veliki meri poganjali inovativnost in gorenjska trma, je družba Elan zrasla od zadruge za izdelavo športnega orodja do ene najbolj prepoznavnih znamk smučarske opreme na Zemlji. V okolju, kjer trajnost predstavlja tradicijo, danes stoji moderno podjetje z nekaj več kot 700 zaposlenimi, ki s svojo delavnostjo in pripadnostjo premikajo meje smučanja. Eden izmed osrednjih izzivov podjetja je hiter, učinkovit prehod v sistematično trajnostno poslovanje, na čelu katerega stoji mag. Leon Korošec, dolgoletni direktor zimske divizije in podpredsednik družbe Elan. V njegovi pisarni, iz katere se nad razgledom na novo sončno elektrarno podjetja odpira pogled na vrhove najvzhodnejših alpskih dvatisočakov, smo z Leonom govorili o zeleni prihodnosti belega športa.

Zaupaj nam enega svojih spominov, ko te je narava prevzela in osupnila. 
 

Ni naključje, da je ta precej svež spomin povezan z Elanom – ogled sončnega zahoda na vrhu Šije na Voglu. Zgodaj zjutraj sem z naglavno lučko šel na hitro turno smuko. Začetek se je zdel samoten. Bilo je mrzlo in temno, tišino pa je vsake toliko pretrgal kak zvok narave. Na poti proti vrhu sem nekajkrat razmišljal, ali bi nadaljeval ali ne, a spremljala me je tista misel, da je zmeraj najtemneje, tik preden se zdani. Stisnil sem naprej, prišel do vrha in tam se je v enem trenutku, prav s prvim jutranjim žarkom, vse okoli mene spremenilo in postavilo na svoje mesto. Razgled z iste točke se je obarval popolnoma drugače. Gore so se obarvale, slika je zaživela, pot je bila nagrajena. In to je neka misel, ki me pogosto spremlja tudi v poslu. Tudi po več kot 20 letih dela pri zahtevnih projektih sta občasno še zmeraj prisotna dvom in strah, ampak z neko pozitivno naravnanostjo moraš to prestati.

Kakšna je bila tvoja športna pot? 

Rekreativna. Nikoli ni bilo enega športa, ki bi se mu predal, ob tem pa stremel k rezultatom v tekmovalnem okolju. A kljub temu je šport zmeraj predstavljal in še danes predstavlja stalen del mojega življenja. Smučanje, turna smuka, tek in kolesarstvo so aktivnosti, ki jih v letnih časih prepletam.

Pa meniš, da se športna tekmovalnost, želja po osvajanju vrhov in ciljna usmerjenost, ki so neločljiv del posla, lahko ujamejo z uravnoteženostjo in vzdržnostjo, ki nam ju narekuje narava?

Lahko se in prav je, da se. Pogosto rad rečem, da posel ni nogometna tekma, ki se konča po 90 minutah z nekim končnim rezultatom, ampak neskončna igra, ki iz kroga v krog dodaja k skupnemu rezultatu. Ni namen le, da odigramo igro in da ostajamo v poslu, temveč da s svojimi aktivnostmi dvigujemo nivo posla in okolja, v katerem smo. Seveda pa so potrebni tudi merljivi cilji, merljive »zmage«, če želite, da nam kažejo, kako uspešni smo na svoji poti.

Ima torej prednost dolgoročna vizija ali kratkoročni cilji?

Kratkoročna usmerjenost in dolgoročna vizija sta v ravnotežju, ko sta komplementarni. Kratkoročni cilji nam ne nazadnje kažejo uspešnost zasledovanja neke daljše začrtane smeri, a pomembno je, da tudi na kratek rok vemo, »kaj šteje«. 

Konec nekega poslovnega leta ne more biti interpretiran zgolj z eno številko, s prodajo ali profitom. V Elanu svoje cilje merimo matrično in vanje vključujemo tako finančne rezultate kot tudi zadovoljstvo in rast zaposlenih ter svoj vpliv na okolje.

Gledano s športnega zornega kota potrebuješ delne rezultate in kratkoročne zmage, to je tisto, kar nas navdihuje in predstavlja gorivo in motivacijo za tek na dolge proge. In včasih je treba tudi koga premagati in biti – prvi.

Okolje daje vse znake neravnotežja. Ledeniki v Alpah izginjajo, zimska oziroma snežna meja se dviguje in zime se opazno krajšajo. Meniš, da smo ljudje že dovolj ozaveščeni o nujnosti sprememb, vezanih na okoljsko krizo?

Menim, da ozaveščanja še ni dovolj, izziv pa vidim v tem, da ozaveščanje prepogosto prihaja v valovih, brez prave kontinuitete. Imamo trenutke, ko vsi govorimo o podnebnih konferencah in okoljskih spremembah in postane teh misli preveč, temu pa sledijo obdobja manjše intenzitete, ko tematika razvodeni in izgine iz naših misli. Skrb za okolje bomo morali zgraditi v navado in prav preskok iz enkratnega impulza v ustaljeno navado je ena težjih vedenjskih sprememb. Ozaveščanje pri tem igra glavno vlogo, a pomembno je, da se izvaja kontinuirano. Redke, močne impulze lahko namreč hitro jemljemo kot propagando in postanejo celo moteči. Naloga znamk, podjetij in organizacij je, da svoje aktivnosti temu primerno prilagodijo in delujejo kot svetilnik, ki utripa in kaže pot vsako noč, brez izjeme.

S katerimi navadami pa sam dnevno skrbiš, da bi bil pod črto bolj trajnostno naravnan?

Zanimivo, da je nekaj sprememb in dobrih lastnosti prinesla pandemija. Zmanjšal sem količino svojih nakupov in pogosteje razmišljal o tem, katere stvari so še dovolj dobre in ne potrebujejo menjave. Sočasno smo doma namestili dve visoki gredi in zdaj del živil pridelamo sami. 

So se spremenile tudi tvoje navade v poslovnem svetu? 

Seveda so se. Pri službenih potovanjih sem postal zelo selektiven. Medtem ko nova poznanstva in partnerstva še zmeraj gradimo z osebnimi stiki, smo z veliko obstoječimi partnerji službene poti zamenjali za videokonference. Jasno je postalo, da lahko vzpostavljene odnose ohranjamo tudi na daljavo, kar nam prihrani kar nekaj časa, okoljsko gledano pa z manj prevoza ustvarjamo tudi manj izpustov, kar je nedvomno pozitiven okoljski prispevek.

Ljudje iščemo pristen stik z naravo, pobeg od vrveža, mir, oddih, pa tudi adrenalin in razburljivost. Da lahko to opravljamo varno in odgovorno, pa je nujna prava oprema. Oprema, ki terja kompleksne vhodne materiale, energetsko intenzivne procese in ki se z uporabo porabi, preden končno postane odpadek. Kako Elan v proizvodnje in uporabe svojih izdelkov vpeljuje trajnost v vidik?

Trajnost je del Elanovega DNK-ja, kar se nedvomno izraža s proizvodnjo in končnimi izdelki. So trpežni in dolgoživi, kakovostni z vidika vhodnih materialov in proizvodnih procesov. Uporabniku omogočajo pristno, okoljsko odgovorno preživljanje časa v naravi. Podjetje sprejema tudi vrsto iniciativ, ki neposredno izboljšujejo naš vpliv na okolje. Kot primer – s prehodom s sitotiska na digitalni tisk smo občutno znižali nivo organskih hlapljivih snovi, ki nastajajo v naši proizvodnji. Smo tudi edino tovrstno podjetje, ki celotno proizvodnjo izvaja na eni lokaciji.

Lahko bi se selili po svetu, iskali ugodnejše obrate in okoljevarstveno manj zahtevna okolja, a mi ostajamo tukaj, ker verjamemo v svoj način razvoja in rasti. 

Smo inovator in rešitve iščemo znotraj lastnih omejitev. Na ta način je na naših strehah zrasla 5.000 m2 velika sončna elektrarna, ki danes zagotavlja 15 % vseh potreb po energiji podjetja.

Če je smučka tisti otipljivi del, ki zapusti tovarno v Begunjah, je znamka ideja, ki jo s seboj ponese v svet. Kaj pomeni napis Elan za uporabnika?

Vloga znamk je kompleksna in se dotika različnih področij. Po eni strani se sami percipiramo kot soustvarjalci v gospodarskem in družbenem okolju in kot taki želimo postaviti vzor. Pokazati, da se na krilih inovacij zmore soustvarjati boljši svet. Po drugi strani odgovarjamo potrebam trga in različnim skupinam uporabnikov. Kot znamka jih želimo navdihovati za aktiven, trajnosten življenjski slog ter biti s svojimi izdelki za uporabnika tisti pravi sopotnik, ki omogoča nepozabne trenutke v naravi, skupaj s prijatelji in družino. Pomembno je, da Elan pomeni zaupanje v varnost in kakovost tako za otroka, ki potrebuje mehkejše smuči, za ženske, ki posegajo po lažjih, bolj vodljivih smučeh, in tudi za vrhunske tekmovalce, ki potrebujejo najboljše izdelke za ustvarjanje vrhunskih rezultatov. 

Kaj pa z vidika trajnosti? Kakšno vlogo nosi znamka Elan tukaj?

Znamke so v digitalni dobi bolj kot kadarkoli prej postale platforme, na katerih se združujejo podobno misleče skupine uporabnikov. In če je tradicionalno vloga upravljanja znamke pripadala zgolj podjetju, se v sodobnem digitalnem svetu uporabnik vključi v ta dialog kot soupravljavec. Nedvomno je spoštljiv odnos do okolja ena izmed tistih temeljnih vrednot, ki jih želimo skupaj s svojimi uporabniki izkazovati v globalnem okolju. Podpiramo globalne in lokalne iniciative, ob tem pa v naših vrstah konstantno nastajajo nove trajnostno usmerjene.

 

Vse več podjetij se spopada z izzivi in procesi trajnostne transformacije. Kakšen tip vodenja in upravljanja bo odločilen za učinkovit prehod?

Sodelovalno vodenje. Pa ne zgolj na področju trajnosti, temveč celovitega poslovanja. Menim, da je sodelovalno vodenje eden od temeljev, kako v Elanu sprejemamo odločitve, saj v sam proces vstopa večji nabor deležnikov, rezultat pa je bolj celosten dogovor na zadan poslovni izziv.

A tako kot sta vključevanje in širina pomembna v eni fazi procesa, sta odločnost in vztrajanje s sprejeto odločitvijo pomembna takoj za tem. Ko odločitev sprejmemo, se s sodelovanja preselimo v izvedbeno fazo, v kateri moramo slediti zadanemu cilju. Seveda so na poti zmeraj prisotne določene mikrokorekcije. Predstavljajte si to kot letalo – smer leta in destinacija sta jasna, a v praksi letalo nikoli ne gre točno po začrtani poti. Če si izposodim citat ameriškega predsednika D. D. Eisenhowerja: »Načrti so neuporabni, načrtovanje pa je odločilno.« S tem v mislih smo zmeraj pripravljeni na morebiten korak z začrtane poti, ko se premikamo proti cilju.

Elanova poslovna strategija temelji na poslovnem konceptu Tripple-bottom-line oziroma trojne bilance, ki se opira na interno kulturo (People), finančni rezultat (Profit) in okolje (Planet). Kako Elan dosega uravnoteženost vseh treh P-jev?

Temeljnega pomena je, da smo pod vsemi tremi črtami v zelenih številkah. Torej, da znamo poskrbeti za pozitivno, zdravo kulturo podjetja, da obravnavamo in poskrbimo za učinke, ki jih ima naše poslovanje na okolje, ter da obenem zagotavljamo vzdržno profitabilnost podjetja.

In prav pri profitu marsikdo pomisli na nezdružljivost s preostalima področjema. A če podjetje želi delovati trajnostno, mora v osnovi zagotoviti dovolj sredstev in dodane vrednosti, ki so potrebni za izvajanje trajnostnih iniciativ.

Ljudje so generator idej, ki so potrebne za trajnostno, vzdržno poslovanje, profit podjetja je poglaviten za pretvorbo idej v konkretne rešitve, učinek teh rešitev pa se šele nato lahko pretvori v pozitiven izkupiček okoljske bilance.

Ali lahko trajnost in skrb za planet obrnemo v konkurenčno prednost?

Absolutno ju lahko, a pri tem moramo razumeti, da je podjetje tukaj le eden od gradnikov večje slike. Ko je trajnost vpeta v podjetje kot temeljna vrednota, bosta temu sledila poslovanje in proizvodnja izdelkov, ki jih bomo z znamko povezali z vrednotami uporabnika. Prav na strani uporabnika pa je moč za ustvarjanje večjih sprememb. Majhni koraki posameznih uporabnikov se v družbi seštevajo, in ko je enako mislečih dovolj, se seštejejo v večjo spremembo.

Podrobnosti

Koda
A green way towards a white future

Življenje in razvoj ob vznožju Karavank terjata poseben tip prilagajanja. Tako sožitje kot skrb za nedotaknjeno okolje sta v teh krajih del stereotipa in glavni člen rasti ter napredka.

V 77-letni zgodovini, ki sta jo v veliki meri poganjali inovativnost in gorenjska trma, je družba Elan zrasla od zadruge za izdelavo športnega orodja do ene najbolj prepoznavnih znamk smučarske opreme na Zemlji. V okolju, kjer trajnost predstavlja tradicijo, danes stoji moderno podjetje z nekaj več kot 700 zaposlenimi, ki s svojo delavnostjo in pripadnostjo premikajo meje smučanja. Eden izmed osrednjih izzivov podjetja je hiter, učinkovit prehod v sistematično trajnostno poslovanje, na čelu katerega stoji mag. Leon Korošec, dolgoletni direktor zimske divizije in podpredsednik družbe Elan. V njegovi pisarni, iz katere se nad razgledom na novo sončno elektrarno podjetja odpira pogled na vrhove najvzhodnejših alpskih dvatisočakov, smo z Leonom govorili o zeleni prihodnosti belega športa.

Zaupaj nam enega svojih spominov, ko te je narava prevzela in osupnila. 
 

Ni naključje, da je ta precej svež spomin povezan z Elanom – ogled sončnega zahoda na vrhu Šije na Voglu. Zgodaj zjutraj sem z naglavno lučko šel na hitro turno smuko. Začetek se je zdel samoten. Bilo je mrzlo in temno, tišino pa je vsake toliko pretrgal kak zvok narave. Na poti proti vrhu sem nekajkrat razmišljal, ali bi nadaljeval ali ne, a spremljala me je tista misel, da je zmeraj najtemneje, tik preden se zdani. Stisnil sem naprej, prišel do vrha in tam se je v enem trenutku, prav s prvim jutranjim žarkom, vse okoli mene spremenilo in postavilo na svoje mesto. Razgled z iste točke se je obarval popolnoma drugače. Gore so se obarvale, slika je zaživela, pot je bila nagrajena. In to je neka misel, ki me pogosto spremlja tudi v poslu. Tudi po več kot 20 letih dela pri zahtevnih projektih sta občasno še zmeraj prisotna dvom in strah, ampak z neko pozitivno naravnanostjo moraš to prestati.

Kakšna je bila tvoja športna pot? 

Rekreativna. Nikoli ni bilo enega športa, ki bi se mu predal, ob tem pa stremel k rezultatom v tekmovalnem okolju. A kljub temu je šport zmeraj predstavljal in še danes predstavlja stalen del mojega življenja. Smučanje, turna smuka, tek in kolesarstvo so aktivnosti, ki jih v letnih časih prepletam.

Pa meniš, da se športna tekmovalnost, želja po osvajanju vrhov in ciljna usmerjenost, ki so neločljiv del posla, lahko ujamejo z uravnoteženostjo in vzdržnostjo, ki nam ju narekuje narava?

Lahko se in prav je, da se. Pogosto rad rečem, da posel ni nogometna tekma, ki se konča po 90 minutah z nekim končnim rezultatom, ampak neskončna igra, ki iz kroga v krog dodaja k skupnemu rezultatu. Ni namen le, da odigramo igro in da ostajamo v poslu, temveč da s svojimi aktivnostmi dvigujemo nivo posla in okolja, v katerem smo. Seveda pa so potrebni tudi merljivi cilji, merljive »zmage«, če želite, da nam kažejo, kako uspešni smo na svoji poti.

Ima torej prednost dolgoročna vizija ali kratkoročni cilji?

Kratkoročna usmerjenost in dolgoročna vizija sta v ravnotežju, ko sta komplementarni. Kratkoročni cilji nam ne nazadnje kažejo uspešnost zasledovanja neke daljše začrtane smeri, a pomembno je, da tudi na kratek rok vemo, »kaj šteje«. 

Konec nekega poslovnega leta ne more biti interpretiran zgolj z eno številko, s prodajo ali profitom. V Elanu svoje cilje merimo matrično in vanje vključujemo tako finančne rezultate kot tudi zadovoljstvo in rast zaposlenih ter svoj vpliv na okolje.

Gledano s športnega zornega kota potrebuješ delne rezultate in kratkoročne zmage, to je tisto, kar nas navdihuje in predstavlja gorivo in motivacijo za tek na dolge proge. In včasih je treba tudi koga premagati in biti – prvi.

Okolje daje vse znake neravnotežja. Ledeniki v Alpah izginjajo, zimska oziroma snežna meja se dviguje in zime se opazno krajšajo. Meniš, da smo ljudje že dovolj ozaveščeni o nujnosti sprememb, vezanih na okoljsko krizo?

Menim, da ozaveščanja še ni dovolj, izziv pa vidim v tem, da ozaveščanje prepogosto prihaja v valovih, brez prave kontinuitete. Imamo trenutke, ko vsi govorimo o podnebnih konferencah in okoljskih spremembah in postane teh misli preveč, temu pa sledijo obdobja manjše intenzitete, ko tematika razvodeni in izgine iz naših misli. Skrb za okolje bomo morali zgraditi v navado in prav preskok iz enkratnega impulza v ustaljeno navado je ena težjih vedenjskih sprememb. Ozaveščanje pri tem igra glavno vlogo, a pomembno je, da se izvaja kontinuirano. Redke, močne impulze lahko namreč hitro jemljemo kot propagando in postanejo celo moteči. Naloga znamk, podjetij in organizacij je, da svoje aktivnosti temu primerno prilagodijo in delujejo kot svetilnik, ki utripa in kaže pot vsako noč, brez izjeme.

S katerimi navadami pa sam dnevno skrbiš, da bi bil pod črto bolj trajnostno naravnan?

Zanimivo, da je nekaj sprememb in dobrih lastnosti prinesla pandemija. Zmanjšal sem količino svojih nakupov in pogosteje razmišljal o tem, katere stvari so še dovolj dobre in ne potrebujejo menjave. Sočasno smo doma namestili dve visoki gredi in zdaj del živil pridelamo sami. 

So se spremenile tudi tvoje navade v poslovnem svetu? 

Seveda so se. Pri službenih potovanjih sem postal zelo selektiven. Medtem ko nova poznanstva in partnerstva še zmeraj gradimo z osebnimi stiki, smo z veliko obstoječimi partnerji službene poti zamenjali za videokonference. Jasno je postalo, da lahko vzpostavljene odnose ohranjamo tudi na daljavo, kar nam prihrani kar nekaj časa, okoljsko gledano pa z manj prevoza ustvarjamo tudi manj izpustov, kar je nedvomno pozitiven okoljski prispevek.

Ljudje iščemo pristen stik z naravo, pobeg od vrveža, mir, oddih, pa tudi adrenalin in razburljivost. Da lahko to opravljamo varno in odgovorno, pa je nujna prava oprema. Oprema, ki terja kompleksne vhodne materiale, energetsko intenzivne procese in ki se z uporabo porabi, preden končno postane odpadek. Kako Elan v proizvodnje in uporabe svojih izdelkov vpeljuje trajnost v vidik?

Trajnost je del Elanovega DNK-ja, kar se nedvomno izraža s proizvodnjo in končnimi izdelki. So trpežni in dolgoživi, kakovostni z vidika vhodnih materialov in proizvodnih procesov. Uporabniku omogočajo pristno, okoljsko odgovorno preživljanje časa v naravi. Podjetje sprejema tudi vrsto iniciativ, ki neposredno izboljšujejo naš vpliv na okolje. Kot primer – s prehodom s sitotiska na digitalni tisk smo občutno znižali nivo organskih hlapljivih snovi, ki nastajajo v naši proizvodnji. Smo tudi edino tovrstno podjetje, ki celotno proizvodnjo izvaja na eni lokaciji.

Lahko bi se selili po svetu, iskali ugodnejše obrate in okoljevarstveno manj zahtevna okolja, a mi ostajamo tukaj, ker verjamemo v svoj način razvoja in rasti. 

Smo inovator in rešitve iščemo znotraj lastnih omejitev. Na ta način je na naših strehah zrasla 5.000 m2 velika sončna elektrarna, ki danes zagotavlja 15 % vseh potreb po energiji podjetja.

Če je smučka tisti otipljivi del, ki zapusti tovarno v Begunjah, je znamka ideja, ki jo s seboj ponese v svet. Kaj pomeni napis Elan za uporabnika?

Vloga znamk je kompleksna in se dotika različnih področij. Po eni strani se sami percipiramo kot soustvarjalci v gospodarskem in družbenem okolju in kot taki želimo postaviti vzor. Pokazati, da se na krilih inovacij zmore soustvarjati boljši svet. Po drugi strani odgovarjamo potrebam trga in različnim skupinam uporabnikov. Kot znamka jih želimo navdihovati za aktiven, trajnosten življenjski slog ter biti s svojimi izdelki za uporabnika tisti pravi sopotnik, ki omogoča nepozabne trenutke v naravi, skupaj s prijatelji in družino. Pomembno je, da Elan pomeni zaupanje v varnost in kakovost tako za otroka, ki potrebuje mehkejše smuči, za ženske, ki posegajo po lažjih, bolj vodljivih smučeh, in tudi za vrhunske tekmovalce, ki potrebujejo najboljše izdelke za ustvarjanje vrhunskih rezultatov. 

Kaj pa z vidika trajnosti? Kakšno vlogo nosi znamka Elan tukaj?

Znamke so v digitalni dobi bolj kot kadarkoli prej postale platforme, na katerih se združujejo podobno misleče skupine uporabnikov. In če je tradicionalno vloga upravljanja znamke pripadala zgolj podjetju, se v sodobnem digitalnem svetu uporabnik vključi v ta dialog kot soupravljavec. Nedvomno je spoštljiv odnos do okolja ena izmed tistih temeljnih vrednot, ki jih želimo skupaj s svojimi uporabniki izkazovati v globalnem okolju. Podpiramo globalne in lokalne iniciative, ob tem pa v naših vrstah konstantno nastajajo nove trajnostno usmerjene.

 

Vse več podjetij se spopada z izzivi in procesi trajnostne transformacije. Kakšen tip vodenja in upravljanja bo odločilen za učinkovit prehod?

Sodelovalno vodenje. Pa ne zgolj na področju trajnosti, temveč celovitega poslovanja. Menim, da je sodelovalno vodenje eden od temeljev, kako v Elanu sprejemamo odločitve, saj v sam proces vstopa večji nabor deležnikov, rezultat pa je bolj celosten dogovor na zadan poslovni izziv.

A tako kot sta vključevanje in širina pomembna v eni fazi procesa, sta odločnost in vztrajanje s sprejeto odločitvijo pomembna takoj za tem. Ko odločitev sprejmemo, se s sodelovanja preselimo v izvedbeno fazo, v kateri moramo slediti zadanemu cilju. Seveda so na poti zmeraj prisotne določene mikrokorekcije. Predstavljajte si to kot letalo – smer leta in destinacija sta jasna, a v praksi letalo nikoli ne gre točno po začrtani poti. Če si izposodim citat ameriškega predsednika D. D. Eisenhowerja: »Načrti so neuporabni, načrtovanje pa je odločilno.« S tem v mislih smo zmeraj pripravljeni na morebiten korak z začrtane poti, ko se premikamo proti cilju.

Elanova poslovna strategija temelji na poslovnem konceptu Tripple-bottom-line oziroma trojne bilance, ki se opira na interno kulturo (People), finančni rezultat (Profit) in okolje (Planet). Kako Elan dosega uravnoteženost vseh treh P-jev?

Temeljnega pomena je, da smo pod vsemi tremi črtami v zelenih številkah. Torej, da znamo poskrbeti za pozitivno, zdravo kulturo podjetja, da obravnavamo in poskrbimo za učinke, ki jih ima naše poslovanje na okolje, ter da obenem zagotavljamo vzdržno profitabilnost podjetja.

In prav pri profitu marsikdo pomisli na nezdružljivost s preostalima področjema. A če podjetje želi delovati trajnostno, mora v osnovi zagotoviti dovolj sredstev in dodane vrednosti, ki so potrebni za izvajanje trajnostnih iniciativ.

Ljudje so generator idej, ki so potrebne za trajnostno, vzdržno poslovanje, profit podjetja je poglaviten za pretvorbo idej v konkretne rešitve, učinek teh rešitev pa se šele nato lahko pretvori v pozitiven izkupiček okoljske bilance.

Ali lahko trajnost in skrb za planet obrnemo v konkurenčno prednost?

Absolutno ju lahko, a pri tem moramo razumeti, da je podjetje tukaj le eden od gradnikov večje slike. Ko je trajnost vpeta v podjetje kot temeljna vrednota, bosta temu sledila poslovanje in proizvodnja izdelkov, ki jih bomo z znamko povezali z vrednotami uporabnika. Prav na strani uporabnika pa je moč za ustvarjanje večjih sprememb. Majhni koraki posameznih uporabnikov se v družbi seštevajo, in ko je enako mislečih dovolj, se seštejejo v večjo spremembo.