Medalje, naslovi in pokali

Ingemar Stenmark: Medals, titles and awardsIngemar Stenmark: Medals, titles and awards

Nikoli nisem bil človek, ki bi se naslajal nad spomini in nekdanjimi uspehi. Pravzaprav o njih sploh ne premišljujem in na mnoge sem že pozabil. Prepričan sem, da življenje v preteklosti ne pomeni ničesar, spanje na starih lovorikah pa je le spanje. Danes smo leta 2018, vse to pa se je dogajalo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ja tako daleč je od tega, da se je vmes že spremenilo stoletje in celo tisočletje ...

A vendarle me občasno kakšen zunanji dejavnik vendarle spomni na mojo smučarsko kariero. Vsaka štiri leta, ko pridejo na vrsto olimpijske igre, se predvsem kakšen novinar spomini name in na moje dosežke. Novinarska vprašanja v moji glavi hočeš nočeš sprožijo verižno reakcijo premišljevanja in spominov. Ko privrejo na dan, se še sam presenečeno vprašam, kje v svoji podzavesti jih tako uspešno skrivam, da me "skoraj" nikoli ne motijo.

Pravzaprav mi je težko govoriti o svojih dosežkih, ker res nikakor nočem, da bi izgledalo, da se z njimi hvalim. Lahko bi rekel, da sem eden izmed tistih športnih srečnežev, ki jim je kariera tekla brez velikih pretresov. Nikoli nisem imel težav s poškodbami in očitno so me starši in narava obdarili z dobrimi športnimi predispozicijami. Največja sreča pa je bila v tem, da sem v smučanju našel tisto, kar sem imel res rad, zato treningov in vsega, kar spada zraven, nikoli nisem dojemal kot napor. Vse to je verjetno botrovalo k temu, da sem si v skoraj dvajsetletni karieri uspel priboriti takorekoč vse velike naslove.

A ko me vprašajo, kako bi razvrstil vse svoje zmage in medalje, se seveda znajdem v veliki zadregi. Ne vem. Ne morem. To se enostavno ne da. Vsaka tekma, vsaka zmaga, vsaka medalja in vsak pokal je zgodba zase. Na splošno velja prepričanje, da je najbolj dragocena olimpijska zlata medalja. Na emocionalni ravni to vsekakor drži. Nenazadnje ima športnik za osvojitev olimpijske medalje le eno priložnost na vsaka štiri leta. Po drugi strani pa se kristalnega globusa, velikega ali malega, ne da osvojiti le s srečo. Ta pokal je odraz konstantne forme preko cele sezone. V času moje kariere so bila tudi svetovna prvenstva organizirana vsaka štiri leta, zato je naslov svetovnega prvaka s športnega vidika primerljiv olimpijski zlati medalji. Danes so svetovna prvenstva vsako drugo leto, zato se jim s tem avtomatično nekoliko zmanjša pomen. Pogosto me sprašujejo, katera medalja ali naslov mi je nejljubši. Spet zelo težka odločitev. A na koncu bi se odločil za zmago na olimpijskem veleslalomu leta 1980 v Lake Placidu. Pred igrami sem namreč zmagal kar na 12 zaporednih veleslalomih za svetovni pokal, zato so vsi pričakovali mojo zmago. A vsa ta pričakovanja so izjemno povečala pritisk.

V času moje kariere so na olimpijskih igrah lahko nastopali le športniki z amaterskim statusom. Leta 1972 so Karla Schranza zaradi domnevnega profesionalnega statusa celo izgnali z olimpijskih iger v Sapporu. In podobnih primerov je bilo v preteklosti še nekaj. Ko sem osvojil zlati medalji v Lake Placidu, sem bi povsem pomirjen in nisem čutil nikkaršne potrebe po tem, da bi želel osvojiti še več medalj. Zato sem povsem zavestno sprejel odločitev, da sprejmem takoimenovano licenco B, ki je bila nekakšen profesionalni status, in si s tem onemogočim nastop na olimpijskih igrah v Sarajevu. Od takrat sem se v glavnem osredotočal na zmage v svetovnem pokalu.

Res pa je, da športni uspehi, olimpijske medalje so v tem oziru verjetno na posebnem mestu, odpirajo številna vrata. Kljub temu da se mi zdi, da se je vse to dogajalo v nekem drugem življenju, mi smučarski uspehi še vedno dajejo neko prepoznavnost. Nenazadnje se moram verjetno svojim smučarskim uspehom zahvaliti, da sem pred nekaj leti lahko nastopil v švedski različici šova zvezde plešejo Let's Dance ...