25 Let Karvinga

Pred četrt stoletja je Elan na trg poslal revolucionarne smuči. Bile so štirideset centimetrov krajše od običajnih, precej širše in imele so izrazito poudarjen stranski lok. Njihova glavna lastnost je bila, da so dobesedno same zavijale. Elan je z njimi popolnoma spremenil smučanje. Smuči SCX so odprle vrata novemu načinu smučanja, ki ga danes poznamo pod uveljavljenim izrazom karving. Te smuči so verjetno najbolj revolucionarna iznajdba v smučarski zgodovini. Zato lahko mirno zapišemo, da vsakdo, ki danes uživa v rezanju lokov, na neki način smuča na elankah.

Na začetku devetdesetih let smo smučali še z več kot dva metra dolgimi sulicami. Smuči smo kupovali glede na njihovo dolžino in trdoto. Najtrše so bile slalomske, nekoliko mehkejše veleslalomske, potem pa vse rekreativne različice. Temu primerno je bilo tudi smučanje, ki je, kakor koli obračamo, temeljilo na izvajanju zavojev z oddrsavanjem. A v glavah Elanovih razvojnikov je že kar nekaj časa tlela ideja, da bi iznašli smuči, ki bi poenostavile izvedbo zavoja in v idealnih razmerah celo omogočile smučanje po robnikih. V tem primeru bi smučanje spominjalo na vožnjo po tirnicah. V tej smeri je sredi osemdesetih let razmišljal tudi legendarni Šved Ingemar Stenmark, ki ni le največji smučar vseh časov, temveč je slovel tudi po svoji izjemni tehniki in sodobnem načinu smučanja. »Ugotovil sem, da se smuči z nekoliko večjo obremenitvijo repov bolj upognejo. Tako sem ustvaril nekakšen stranski lok, ki mi je omogočil boljšo in bolj učinkovito, predvsem pa hitrejšo izvedbo zavoja.«

Eden izmed prvih poskusov izdelave smuči s poudarjenim stranskim lokom je bil model VSS, za katerega je najbolj zaslužen Andrej Robič. To so bile smuči, pri katerih je bilo možno spreminjati širino in posledično tudi stranski lok. Na začetku devetdesetih let pa je dejansko začela zoreti ideja o smučeh, s katerimi bi se dalo smučati kot po tirnicah. »Ideja, da lahko smučar s svojo aktivnostjo ukrivi smučko med smučanjem, se je izkazala za zablodo, ki je, žal, v nekaterih glavah še danes. Stranski lok je nujni pogoj za upogib smučke. Ta posledično omogoča izpeljavo zavoja po robniku samo ob primernem stranskem loku. Občutki na terenu so bili povsem v skladu z rezultati izračunov. Tukaj bi se rad še enkrat zahvalil Andreju Robiču, ki je s svojo avtoriteto podprl projekt in bil tudi udeležen pri prvem testiranju. Brez njegove podpore verjetno ne bi prišli niti do prvega prototipa,« se je spominjal Jure Franko, ki je bil skupaj s Pavlom Škoficem in že omenjenim Andrejem Robičem eden izmed glavnih snovalcev smuči s poudarjenim stranskim lokom.

Konstruktorji so se bali, da bodo pri izdelavi novodobnih smuči naleteli na številne tehnološke omejitve. Toda teh težav sploh ni bilo. Še največji izziv je bila izdelava drsne obloge, a k sreči je Elan izdeloval tudi skakalne smuči, zato so imeli na zalogi tudi drsne obloge večje širine. Inženir Franko pa priznava, da si niti v sanjah niso predstavljali, da bo njihova inovacija prinesla morda sploh največjo revolucijo v svetu smučanja: »Pri snovanju in izračunih tega seveda nismo pričakovali, po prvem zavoju pa je postalo več kot očitno, da nič več ne bo, kot je bilo.«

Zanimivo je bilo tudi končno sporočilo prvih testiranj. Razvojniki so ugotovili, da je s temi smučmi sicer možno smučati, vendar pa ni nobenih realnih možnosti, da bi jih lahko uspešno prodajali. No, nadaljnji razplet dogodkov je sicer precej drugačen. Smuči SCX so prinesle največjo revolucijo v smučarski zgodovini. Zaradi njih so ljudje še bolj množično začeli uživati v smučanju, predvsem pa je v trenutku postalo lažje, lahkotnejše in tudi z vidika učenja precej bolj preprosto. Predvsem pa so Elanovemu zgledu sledili tudi vsi drugi proizvajalci. Zato lahko rečemo, da je danes v vsaki smučki tudi nekaj elanke.