Imejte radi svoje smučke

Začnimo s tistim znanim vprašanjem: kaj je v škatli? Seveda mislimo metaforično, ker Elanke niso v škatli. A ko jih kupite in postanete njihov ponosni lastnik, dobite izdelek, ki je v vseh pogledih vrhunski. Odlikujejo jih prekrasen dizajn in oblika, najsodobnejše tehnologije, funkcionalnost in seveda prijaznost do uporabnika. Zasnovane so, da nudijo čim več užitka. In to vrsto let. Pravzaprav so pripravljene, da jih lahko, takoj ko jih »odvijete iz škatle«, odpeljete naravnost na sneg. Strokovno podkovani in pooblaščeni prodajalec vam bo namestil in nastavil varnostne vezi. To pa je tudi vse.

Za vse ostalo je bilo poskrbljeno že prej – robniki so nabrušeni na parvo ostrino za rezanje lokov, drsna površina je urejena in ustrezno impregnirana. Ostaneta samo še: gremo in ju-hu ... Seveda smučar in smučke potrebujejo nekaj časa, da se uigrajo in združijo v zmagovito celoto. To je pravzaprav zelo prijeten proces, preko katerega smučar spoznava vse značilnosti smuči in jim iz »fure v furo« bolj zaupa. A smučke se v tem procesu tudi spreminjajo. Za ohranjanje in obnavljanje njihovih karakteristik sta seveda potrebna določena nega in skrb. Smučarji se med seboj seveda razlikujejo in tudi svojim smučem posvečajo različno pozornost. Tekmovalci in zahtevni rekreativci jih negujejo pred vsakim smučarskim dnevom, povprečni rekreativci pa nekoliko bolj poredko. A dejstvo je, da z uporabo popusti ostrina robnikov, impregnacija izginja z drsne površine, sem ter tja se pojavi tudi kakšna poškodba povsem mehanske narave. A brez skrbi, vse to se da spraviti v red! Kako je torej treba skrbeti za smuči, da čim dlje služijo svojemu namenu in pri tem vseskozi ponujajo največ?

S smučmi je podobno kot z avtomobilom – enkrat na leto jih je treba peljati na redni servis. Priporočljivo je, da jim pred začetkom sezone privoščimo celoten servis, ki vključuje ureditev strukture drsne površine, popravilo poškodb in brušenje robnikov na želeni kot. Za rekreativno uporabo je priporočljivo brušenje robnikov na kot, ki meri dve stopinji.

Obraba robnikov je odvisna od več dejavnikov. Na prvem mestu je seveda število smučarskih dni. Precejšen vpliv ima tudi struktura snega – umetni sneg je precej bolj agresiven od naravnega, kar se najbolj pozna tudi na vzdržljivosti robnikov. Poleg tega pa je marsikaj odvisno tudi od smučarjevega znanja. Načeloma velja, da robniki na naravnem snegu zdržijo vsaj deset smučarskih dni, na umetnem snegu ali na zelo trdi, morda celo ledeni snežni podlagi pa polovico manj. To pomeni, da je po tem času robnike treba ponovno nabrusiti. Zahtevnejši uporabniki pa robnike brusijo na vsaka dva smučarska dneva. Sicer pa robniki zdržijo precejšnje število brušenj. Verjetnost, da bi rekreativni smučar prebrusil robnike, je minimalna.

Pri drsni površini govorimo o dveh dejavnikih – o njeni strukturi in impregnaciji. Impregnacija ima seveda precej krajši rok trajanja. Načeloma naj bi bilo treba smuči na novo namazati vsakih pet smučarskih dni. Z uporabo tudi drsna površina izgublja svojo napetost in strukturo. To je možno urediti s posebnim strojem, skozi katerega se spusti smučka. Tudi pogostost tega postopka je seveda odvisna od števila smučarskih dni. Načeloma drsna površina ohranja svojo napetost in strukturo vsaj dvajset smučarskih dni.

Pri uporabi smuči seveda lahko pride tudi do določenih poškodb. Najbolj pogoste so poškodbe drsne površine in robnikov. Prve so razmeroma lahko popravljive, manjše raze in luknje se preprosto zalijejo s posebno maso, večje pa se nadomesti z vgraditvijo novega dela drsne površine. Večjo težavo predstavljajo popravila robnikov. Če so ti deformirani, jih je s posebnimi postopki možno spraviti v prvotni položaj. Če pa se robnik odlomi, popravilo na žalost ni mogoče.

Če se s sveže urejenimi smučmi odpravimo na enotedenske smučarske počitnice, si seveda želimo, da bi vseh sedem dni sijalo sonce, da bi bile snežne razmere optimalne in da bi smuči vseskozi enakomerno rezale loke in drsele po snežni podlagi. Na prva dva dejavnika nimamo neposrednega vpliva, smučem pa lahko sami pomagamo. S posebno diamantno pilo, ki jo imamo lahko vseskozi v žepu, vsak večer z robnikov odstranimo tako imenovano iglo in jim spet zagotovimo ustrezno ostrino. Seveda moramo pri tem paziti, da robnikom ne odvzamemo tiste osnovne ostrine. Poleg tega lahko smuči na vsakih nekaj dni sami namažemo.

Smuči je po vsaki uporabi treba temeljito obrisati ter jih hraniti v suhem prostoru. Na ta način preprečimo rjavenje robnikov in kovinskih delov smučarskih vezi. To velja tako za hranjenje med zimo kot tudi za hranjenje v poletnem času.

Smuči je priporočljivo vsake toliko časa temeljito pregledati. Posebne pozornosti naj bodo deležni deli, kjer so robniki vstavljeni med stransko steno in drsno površino. Tam lahko lepilo popusti in v notranjost smuči spusti vodo ali vlago. Če to pravočasno odkrijemo, lahko preprečimo, da bi smučko napihnilo.